domov
  • Fiat Klub
  • Poliglob
  • Orange Audio
  • Avtotrade d.o.o., Vrhnika
  • WithCar
  • Amortizer d.o.o.
  • Avtoservis Kavčič Marko
  • A2R
  • Techno racing
  • Prekom d.o.o., obnovljeni deli podvozja
  • Kovinoplastika Kavs
 
Danes je 15 Nov 2019 02:05

Vsi časi so UTC + 1 ura [ DST ]




Napiši novo temo Odgovori na temo  [ 67 prispevkov ]  Pojdi na stran 1, 2, 3, 4  Naslednja
Avtor Sporočilo
 Naslov prispevka: 100 let rojstva Karla Abartha (1908 - 1979)
OdgovorObjavljeno: 26 Apr 2008 21:10 
Odsoten
Član UO kluba
Član UO kluba
Uporabniški avatar

Starost: 43
Prispevkov: 13082
Kraj: Ljubljana
V znamenju škorpijona - 1. del

Z blagovno znamko Abarth se ob imenu FIAT ponovno srečujemo. Pred dobrim letom se je torinski proizvajalec iz niza ukrepov za ohranitev in razvoj znamke in italijanske avtomobilske industrije odločil, da ponovno obudi slavno ime, ki je bila nekaj desetletij nazaj pojem malih hitrih in zmagovitih tekmovalnih in ne predragih vozil. V projektu sodobnih športnih ljudskih vozil so posodobili prepoznavni znak škorpijona, astrološkega znamenja Karla Abartha, ki je tako zaščitil svojo blagovno znamko.

Že v nadaljevanki o tekmovalnem fičku iz nacionalnega razreda smo se srečevali s tem imenom in nekaterimi tehničnimi rešitvami, ki so se uporabljaje pri domači izdelavi teh vozil. V nekdanji skupni državi so se pojavili Abarthi že v šestdesetih letih. Prvega sem videl na hrvaškem. Bil je v lasti Ðanija Šverka iz Buzeta, ki je z njim postal tudi evropski prvak v razredu do 850 cm3. Kasneje je vozil tudi tisoč kubičnega in bil z njim večkratni jugoslovanski prvak. A žal je kasneje ob prehodu v formulo VW svojo kariero nadaljeval v preagresivnem slogu, kar je vrglo precejšnjo senco nanj.

Svojega fička si je v Abartha predelal tudi v prejšnji zgodbi osrednji junak Marjan Kavčič. V Sloveniji pa pravih Abarthov v primerjavi s hrvaško ni bilo dosti. Tudi kasnejša obuditev znake z Autobianchijem A 112 Abarth (med leti 1971 in 1976) se je tam bolj prijela kot pri nas. Zato upam, da me ne boste preveč ostro sodili, če se s tem člankom preselimo k našim sosedom na Hrvaško.

Gospod Ivancec

Sedaj že vemo. Večina Abarthov je bilo pri nas spočeto v domačih delavnicah v nepreštetih urah vgrajevanje kupljenih ali drugače dobljenih Abarthovih delov in delov drugih vozil ter iskanja rešitev, da bi ti deli medsebojno delovali. Dele za tako predelana vozila so se v glavnem »prešvercali« iz bližnje Italije. V tržaških »autoforiturah« Aurora, Auto-sprint, Marino,…. smo se navdušenci pogosto srečevali. Posamezni deli, ki smo jih potrebovali, pa so me vedno spravljali v veliko skrb in slabo voljo. Poleg visoke cene, ki jo je navadno zahteval trgovec je bil še večji problem moj »face« na katerega so obmejni uniformirani možje vedno padli. Tako sem redno plačeval carino tudi za stvari, ki so jih ostali z levo roko spravili mimo državnih preglednikov neprijavljene robe. Nič ni tako slabo, da ne bi bilo za kaj dobro, pravi slovenski pregovor. Tudi jaz sem imel v službi rahlo prednost in s svojim obrazom poseben položaj – vedno so me šefi jemali sabo na službene poti preko meje, posebno kadar so kaj »švercali«. To je bil v tistih časih kar nacionalni šport in moji šefi so precej »švercali«.

Svojo smolo s carino sem z grenkobo in skepso opisal tudi nadvse prijaznemu tržaškemu trgovcu, kasneje sem zvedel tudi lastniku, (ko se je predstavil je navedel priimek iz naslov tega poglavja) večje avtomobilske prodajalne nedaleč od tramvajske remize v Trstu.

»Bumo resili ta problem«, me je tolažil s svojo popačeno izgovorjavo med slovenščino in hrvaščino brez šumnikov z italijanskim naglasom. Rešitev, ki jo je gospod Ivančec našel je bila v tem, da sem po kupljene stvari odhajal v bližino Samobora. Še danes ne verm kako je tem fantom vse »ratalo« spraviti čez mejo. Nekoč so prepeljali kar cel roll-bar (homologirano kovinsko kletko za v kabino, ki varuje potnike ob prevračanju vozila) mimo carinikov. Če sem karkoli vprašal so se le »rolali« in smejali, postajal sem strelovod za njihove zbadljivke, kar mi je počasi že presedelo. Tolažil sem se s tem, da v življenju ni nič zastonj. Pogosto tisto »zastonj« še največ stane.

Na prevzem svojih stvari v sedaj sosednjo državo sem kljub temu rad odhajal. Dveurna vožnja je minila v pričakovanju novega videnega in slišanega. Hrvatje so bili za resen kreg takrat zadovoljni kar sami s seboj. Rivalstvo je bilo med tekmovalnimi klubi AMK Siget, Dinamo, Sveučilište... Navijači so imeli svoja zbirališča po »kafičih«, ki so bila klubsko čisti, sicer je bilo hudo. Slovenci smo bili takrat sila prijazni sosedje, ki nikomur nič nočejo. Kako se vse to lahko spremeni!

Včasih pa so me vendarle le postavili pred zid in sem se moral izjasniti kateri od njihovih mi je pri srcu. Brez zadrege in iz srca sem povedal: »Vladimir Kadi.« Suh dolgin, ki je vozil na Stayer Puchu 650 TR s platneno streho je bil kot Don Kihot, ki se je boril z mlini na veter v razredu do 850 cm3. Če je bila sreča mila je bil na dirki tretji pred njim pa dva Abartha 850. Nikjer ni bilo rivalov, ki Vladimirja ne bi cenili. Le največji ljubitelji »sounda« iz izpušnih cevi so se namrdnili. Abarth je imel precej bolj čistokrvni zvok, kot je imel Kadijev Stayer Puch, kjer je bila plapolajoča streha glasnejša kot zvok motorja. Po obliki pa je bil ta Puch še najbolj podoben prvotnemu Fiatu 500 in tudi motorni pokrov se je odpiral v drugi smeri kot pri fičku. Abarthi pa kot vidite na slikah so imeli poseben plastični nastavek, ki je omogočal boljše hlajenje.

Kakšnih 25 let bo že tega, ko sem ob prihodu iz službe na mizi v svoji sobi našel kartico Zagreba. Z njo mi je moj »dobavitelj« sporočil, da me željeni in v Trstu kupljeni deli čakajo pri njem. Dopolnil je, da stvari lahko prevzamem na Grobniku, ker gredo v četrtek prizkusit njihovega Abartha, ki so mu predelali hladilni sistem. Spomnil sem se zadnje dirke iz Kraljeva, kjer se je iz njihovega motorja že po petem krogu belo kadilo. Ker smo imeli boks v bližini njihovega smo pomagali pri iskanju rešitve za sanacijo škode in zajem večje količine vode. Včasih pri teh problemih pomaga že širša pretočna cev iz vodne črpalke na hladilnik. Naš mojster jim je svetoval, da prekuhajo hladilnik v raztopini deževnice in sode bikarbone ali kisa. Dirkanje in kuhanje sta si včasih zelo blizu.

Večina Abarthov je imela električni pogon ventilatorja za prečrpavanje in hlajenje vode. Tiborjev Abarth pa je imel do takrat kar fičkovo vodno črpalko, ki je bila gnana s klinastim jermenom s motorja oziroma centrifugalnega čistilca. Na Grobniku so preizkušali modificirano električno črpalko iz modela 127, ki se je vklopila v kabini, ko se je temperatura motorja dvignila nad dovoljeno. Spominjam se, da so takrat v Kraljevu premlevali ali je to sploh dovoljeno. To nismo nikoli razčistili in tudi sedaj verjetno ne bomo, zato se vrnimo k naši zgodbi, da ne bi preveč zašli na kakšno stranpot razlik med termo-sifonskim in prisilnim hlajenjem.

Na kartici je bil še pripis, da bodo »moje« dele pripeljali s seboj. Sledil je še pozdrav in pripis dovolj bo tudi »klope«, »cuge« in potem so sledile tri pike in klicaj. Ono prvo ste razumeli dovolj bo hrane in pijače. Šifre s pikicami, ki jih v šifrirnem sistemu Enigma ne boste našli so pomenile, da z njimi pride tudi Miša. Da ne bi bilo pomote - Miša je bila ena od njihovih »pusa« (deklet), ki se je zataknila za moje oko. Jasno je torej bilo, da bom tisti teden obiskal Grobnik. To sem sporočil naslednji dan iz službe, po telefonu, ker ga doma še nismo imeli (težki časi a ne mladina). Načrt je bil po telefonu dokončno skovan in potrjen z njihovim obveznim: »Bog, vidimo se!«

Sam se le še veselil snidenja s prijatelji in prevzem delov, ki smo jih rabili pri dograditvi našega dirkalnika. Bili smo sredi dirkaške sezone brez svetlega orožja. V reliju je pač tako, da kakšno dirko spustiš ne da bi prej vedel kdaj bo to, ker so vplivni dejavniki, rezervni deli, poškodovano vozilo, ali celo zdravstvene težave, vse pa se vrti okrog vladarja denarja.
(vir: http://www.avtomanija.com/default.asp?rb=4&id=48)

Slika

_________________
Včeraj Fiat, danes Fiat, jutri Fiat - Fiat za vedno!!!!!


Na vrh
 Profil Facebook  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 06 Maj 2008 14:52 
Odsoten
Član UO kluba
Član UO kluba
Uporabniški avatar

Starost: 43
Prispevkov: 13082
Kraj: Ljubljana
V znamenju škorpijona - 2. del

»Naš« Karl Abarth letos praznuje 100 letnico rojstva. Mislim, da je prav, da se tega spomnimo. V mojem dirkaških času je bila Abarth bolj sinonim kot človek, ki je stal za to tovarno. Tako je ta zgodba precej osebno obarvana. Obljubim tudi, da vas ne bom moril s tehničnimi podrobnostmi.

Menda je kot človek bil Karel Abarth zelo vztrajen človek, ki ni nikoli odnehal slediti svojim ciljem. V začetku kariere kot dirkač z motornimi kolesi in kasneje kot konstruktor delov in vozil za tekmovanja. Prav zaprav tak moraš biti, če želiš uspeti kot dirkač in verjetno tudi v mnogih drugih dejavnostih. Tudi sam sem se poskušal z dirkami in v preteklo zgodbo sem zaključil s odločitvijo, da se s odpeljem na hrvaški Grobnik, kjer bom prevzel nove dele za tekmovalni avto.

Grobnik

Nam najbližje dirkališče je bilo včasih, ko še ni bilo meje od mojega doma oddaljen le urico in četrt vožnje. Tako sem se tudi na dogovorjeni dan spravil v domačega Austina in odbrzel proti hrvaški meji. Na serpetninah na Jelenju me je že pograbila dirkaška strast. 1275 cm3 limuzinskega kljuseta v motorju je moralo dokazati slavno porerklo malo bolj navitega motorja v Mini Cooperju. Ne vem, če so tisti, ki sem jih prehitel, vrtali s kazalci po čelu, jaz bi morda sedaj na njihovem mestu. Delnice me navadno pomirijo a to pot me tudi odprta cesta Lujziana proti Jadranu ni ponagala k hladni glavi. Deli ali Miša so me gnali s polnim plinom proti cilju. Mogočne goranske gozdove, na moji poti proti dirkališču, je začel nadomeščati redkejši sestoji rdečega in črnega bora. Vedel sem, da sledi le še spust do odcepa za tekmovalno progo. Spust je bil za mano. Pesek je zaropotal pod kolesi, ko sem parkiral na peščenjaku ob vhodu za gledalce in se peš odpravil do dirkališča. Že od daleč sem videl, da se po sklenjenem asfaltnem traku, poganjajo različno pisani avtomobili. Najglasnejša je bila temno rdeča Alfa 1300 GT junior, ki je ob nizkih vrtljajih trokirala, ker ji neogret motor ni dajal dovolj moči. Na progi je bil tudi modri BMW, dva NSU in nekaj fičkovih silhuet Abarthov obeh razredov 850 in 1000. V zraku je plapolalo nekaj Ininih zastav. Odpravil sem se proti njim, ker so nakazovale bokse. Mož, ki je pred vstopnimi mrežastimi vrati malomarno kontroliral prišleke, je prepoznal mojo uniformo. Takrat dirkači niso imeli negorljivega kombinezona in podkape temveč kavbojke, teniske copate s čim manj pete in majico na kateri je moralo biti nekaj s področja dirkalnikov. Če opišem kar sebe. Na moji majici je bil napis Yardlley, kar je sicer firma vrhunske kozmetike, s katero nimam dosti skupnega, vendar so v tem času podpirali dirkaško moštvo BRM (britansko dirkaško moštvo). Moštvo se je pojavilo že v Fangiovih časih in Fangio je zanj nekajkrat ljubiteljsko nastopil in zapisal ali z njim zmagaš, kar je redko, navadno končaš ob progi s polomljenim avtomobilom. V majhni delavnici so delali dirkalnike za katere se je tudi kasneje govorilo, da dirkača pogosteje pripeljejo v bolnico kot na zmagovalne stopničke. Graham Hill je z njim leta 1962 postal svetovni prvak in naredil preobrat v mišljenju zase in za BRM. Vendar se je že naslednje leto moštvo izgubilo v povprečje, občasno je pobralo kakšno zmago in napovedovalo nov prodor med elito F1.

Moje takratne teniske so bile manj elitne - Puma, v tistem obdobju nepomembna znamka, ki je delala licenčne proizvode. Če si dal kaj nase si moral na nogah imeti »horvajke«. Za pasom je bil najobveznejši del vsakega dečka, ki je lahko z značilno grimaso, kaj me briga - dajte mi mir, rekel: »Ja, ja malo se bavim z dirkanjem.« Priznajte popolna slika frajerja, še boljše mačota (najboljši prevod za mačota – to sem pobral na hrvaški TV - je praznoglavec).

Za pasom so tičale šoferske rokavice. Usnjene z lunicami blagovne znamke Utok. Tudi slovenska industrija je imela dovolj prepoznavne proizvode. Celo podobo so dopolnjevale »Reybanke na nosu, ki pa so bile le indijski ponaredek«. Tako opremljen sem se dovolj stopil z okoljem, da je bilo čuvaju na vhodu jasno, da pripadam k onim, ki so že notri.

Moji dobavitelji so bili sredi dela – hvala bogu – tako bo manj zafrkancije na moj račun. Pri njihovem dirkalnem avtomobilu je bilo potrebno še marsikaj postoriti predno ga bodo pognali po kačasto zaviti pisti. Tu ni bilo kaj govoriti. Kmalu sem se vklopil v moštvo – hlajenje je tudi moje področje in tu si med »kravatarji« ne pustim vzeti primata. Med delovno vnemo sem dobil še dodatno nalogo: »Daj še termometer na glavo motorja, tako kot si predlagal v Kraljevu, da vidimo kaj za en hudič ga matra.«

Strokovnjak ne sprašuje, on le naredi

Pri pregrevanju motorja včasih pravo diagnostiko ugotovimo če hkrati merimo temperaturo vode in temperaturo motorja. Ta mora biti sorazmerna. Če ni potem je vzrok v pretokih v bloku motorja ali na črpalki. Nekje vmes se lahko pojavi slepi kanal, ki ni vključen v celoten sistem hlajenja. Najlažje bo če se spomnite težav, ki jih imajo po slovenskih novozgrajenih bolnicah, kjer je v takšnih mrtvih rokavih vodovoda skrito leglo legionele in mu ogrevanje vode nič ne pomaga. Bakterija preživi, ker do nje vroča voda ne pride..

Sklonil sem se nad motor, ki je fičkovemu v grobem precej podoben in se odločil, da bom z glave odvil tisti vijak, ki je najbližji kabini. Vijak je bil hitro zunaj ležišča, ki je hkrati tudi matica. Predenj sem vijak privil nazaj, sem med glavo in podloško ustavil žlebasto upognjeno bakreno ploščico lastne inovacije in konstrukcije, ki sem jo s seboj prinesel od doma. Ta žlebasta podložka naj bi držala tipalo termometra. Termometer je imel dober meter in pol dolgo pletenico in na koncu merilnik. Za merilnik je bil že pripravljen aluminijast nosilec pod armaturno ploščo. Z dvemi vijaki sem pritrdil merilnik na njegov nosilec Del s tipalom sem iz kabine preko odprtine za zaganjač spravil skoraj do motorja. Tu je pletenice zmanjkalo. Prekratka. Kaj sedaj? Odvil sem oba vijaka na aluminijastem nosilcu in pletenico z merilnikom vret porinil proti zadnjemu delu kabine. Tam kjer so v drugih vozilih zadnji sedeži. Pri motorju sem vijak vztavil na svoje mesto pod žlebast umotvor lastne konstrukcije, ker njegovo privijanje prevzame osebni mehanik. Tudi v avtošportu je hierarhija kaj kdo dela ozirama, kaj kdo lahko ve. Samo on je vedel na koliko je nastavljen momentni ključ pri zategovanju glave.

Termometer

Prepričan sem, da lahko pri Avtomaniji razpišemo nagradno igro o tem od kje so ti termometri. Nagrade bi najbrž ostale v uredništvu. Za večino tekmovalnih avtomobilov, ki tega pomembnega dela niso imeli serijsko vgrajeno smo merilnike dobili iz traktorjev IMT (če se prav spomnim - industrija motora i traktora). Imeli so veliko prednost, bili so zelo poceni. Na zadnji strani je bila tudi odprtina za žarnico, vendar se ne spomnim, da sem kdaj videl priključeno lučko tudi na elektriko. Malomarnost me je neke noči ko nisem videl, da se moj avto preveč pregreva stala odstopa in zvite glave motorja. Rešilno dolivanje bi morda rešil s posodico za pranje veterne šipe a je bila tudi ta na račun manjše teže prazna. Pa smo zopet zašli. Teh zgodb je toliko, da bi rabili poseben GPS.

Hitenje v boksih je kazalo rezultate. V pol ure je bil avto na red. Sam termometer smo privezali z vrvico na gasilni aparat. Sedaj smo že brisali umazane roke ob sponzorsko »puc volno«. Puse so že prinesle pijačo. Glavni mehanik Miroslav, imenovani Miki je dolil potrebne tekočine tudi v avto in zaprl oba pokrova hladilnega sistema. Voznik Tibor je prižgal motor. Glavni mehanik je pregledal, če je prehod na pisto prazen in krepko udaril po kabini. Modro-rumeni Abarth 850 je počasi odpeljal v svoj prvi krog. Samo en počasni krog, potem takoj v bokse in kontrola motorja, menjava svečk. Nizkotoplotne omogočajo normalen vžig in ogrevanje, če bi bile dalj časa v motorju bi se lahko prežgale. Kljub temu se v enem krogu motor pregreje, tako, da tisti, ki jih odvija to dela v obilnem potu svojega obraza. Paziti je potrebno, da se koža ne dotakne vročih motornih, kar se vedno dogodi kljub nasvetom: »Čuvaj papke!«.

Delo je opravljeno, Motor ponovno vžge in avto že pelje na pisto. Ko izgine iz našega vidnega polja gremo v »senco« šotora Arafat. Tu se meša duh po bencinu, olju, ožgani gumi in prvih gurmanskih dobrotah z žara.

Miša nam toči v kozarce slastno mineralno vodo. Kažem ji umazane roke. Med postankom nisem naredi drugega kot pregledal svoj umotvor, če je na svojem mestu. Pri tem sem se umazal »kak prasec«. Nakazuje naj se obrišem ob svojo pretežno belo majico. Kažem ji, da bi se raje obrisal ob njeno. Najde rešitev in mi pokaže na vedro s čistilno volno in krpami. Mehanik Miki (meni tam rečejo Braco) me sprašuje, če bi raje pivo namesto »treh bubrega«, kar je žaljiv termin za našo Radensko. Hrvatje imajo dovolj svojih vrelcev, vendar so »moji« »gemište« raje mešali s s tremi srci in pri tem zabavljali. Zabavljali so iz vsega predvsem iz svojega. Tudi naše pivo jim je šlo bolje v slast. A tisti dan so zaloge spili že po poti na dirkališču. Tu so imeli samo Karlovačko. »Ne bom, hvala.«

Tibor je zopet v boksih. Dvignemo avto. Pod prednji del lopute za zrak damo posebne distančnike, ki povečajo zajem. Med vožnjo bi moralo biti toliko pretoka zraka, da ventilatorja ne bi bilo potrebno vklaplajti. Ponovno z avtom na pisto.



Iza objekta, kjer med dirko domuje vodstvo pride Tiborjev prijatelj Kruno in povpraša ali je vse vredu. »Kaže dobro«, odgovori Miki. »Večkrat ga ustavite«, predlaga. »Kako je s Tiborjem,« še povpraša a že odide brez odgovora.
(vir: http://www.avtomanija.com/default.asp?rb=4&id=49)


Slika

_________________
Včeraj Fiat, danes Fiat, jutri Fiat - Fiat za vedno!!!!!


Na vrh
 Profil Facebook  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 29 Jun 2008 16:27 
Odsoten
Član UO kluba
Član UO kluba
Uporabniški avatar

Starost: 43
Prispevkov: 13082
Kraj: Ljubljana






... in pa eden izmed najnovejših Abarthov




_________________
Včeraj Fiat, danes Fiat, jutri Fiat - Fiat za vedno!!!!!


Na vrh
 Profil Facebook  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 01 Jul 2008 12:19 
Odsoten
Član UO kluba
Član UO kluba
Uporabniški avatar

Starost: 43
Prispevkov: 13082
Kraj: Ljubljana
Fiat je oživil še eno avtomobilsko legendo. Na ženevskem avtomobilskem salonu je pokazal škorpijonsko različico fiata 500. Mi bomo oživili legendo o Abarthu.

Slika

e redki zaljubljenci v avtomobile, starejši od 30 let, še niso slišali za Abarth, slavno znamko, ki si je ime in ugled pridobila na avtomobilskih dirkah in predelavah serijskih štirikolesnikov, večinoma Fiatovih, ter z izdelavo posebnih kit dodatkov in izpušnih sistemov za povečanje moči motorja. Ime Abarth, ki je nekdaj veljalo za pojem v avtomobilizmu, je zadnja leta potonilo v pozabo, a se je Fiat v skladu s trenutnim prebujenjem celotne znamke odločil oživiti nepravično zapuščeno legendo.

Začetni uspehi in mit o škorpijonu, prepoznavnem logotipu, ki je krasil vse predelane avtomobile, temeljijo na delu Karla Abartha, enega od genialnih inženirjev, ki so zaznamovali avtoindustrijo. Leta 1908 na Dunaju rojeni Karl Abarth je v svojem življenju dosegel velik uspeh v različnih pogledih motošporta, in to po zaslugi lastne inženirske genialnosti ter občutka za inovacije.

Slika

Začetek zgodbe o Karlu Abarthu je povezan z motocikli in ne avtomobili. Kot 20-letnik je do svoje prve zmage prišel na Thunovem motociklu, že leto pozneje pa je izdelal svoj prvi motocikel z Abarthovim znakom. Na žalost ga je težka nesreča na dirki v Linzu oddaljila od motorističnih dirk. Želje po tekmovanjih vseeno ni izgubil. Sledile so dirke motociklov s prikolico, ki so tudi zaradi njegove navzočnosti doživele pravi razcvet. Druga težka nesreča, ki jo je doživel leta 1939, ga je popolnoma oddaljila od dirkanja.

Abarth je po tem začel s svojim drugim življenjem in se uvrstil med avtomobilistične legende. Po drugi svetovni vojni, leta 1945, se je preselil v Merano v Italiji, hkrati pa se je preimenoval v Carla Abartha. Po krajšem delovanju za Cisitalio leta 1949 je osnoval podjetje Abarth&Co. Prvi proizvedeni model je bil 204 A roadster. Razvit je bil na osnovi fiata 1100, ki je v italijanskem prvenstvu 1100 in formuli 2 takoj pometel s tekmeci. Abarth je istočasno udejanjil svojo briljantno zamisel o kombiniranju športnih dejavnosti s proizvodi za široko potrošnjo.

Slika

Začel je izdelovati famozne kite za predelavo tovarniških avtomobilov, jim povečal moč motorja, najvišjo hitrost in pospešek. Ena od posebnosti je bil izpušni sistem, natančneje zadnji lonec, ki je zaradi izrazito športnega zvoka ostal dolga leta zaščitni znak Abarthovih predelav. Zahvaljujoč izkušnjam, pridobljenim v motociklističnih dirkah, so bili Abarthovi lonci pravi tehnološki biser.

Prvi prototipi so imeli srednjo cev in bočne odprtine izdelane iz fiberglasa, s čimer so popolnoma odstranili pregradne stene, povratni pritisk izpušnih plinov pa se je zmanjšal na najmanjšo možno mero. Sistem je bil zelo preprost, a tudi inovativen. V le nekaj letih je Abarth&Co postal vodilni svetovni proizvajalec predelanih izpušnih sistemov: leta 1962 je 375 zaposlenih proizvedlo 257.000 dušilcev hrupa, od tega so jih 65 odstotkov izvozili.

Za uspeh sta bili ključni dve stvari: zmage na dirkah in odlična promocija. Carlo Abarth je prvi začel izkoriščati marketing in komunikacijske tehnologije, ki se uporabljajo še danes.

Slika

Da bi prepričal uporabnike, da svoje izpušne sisteme zamenjajo z Abarthovimi, si je omislil posebne marketinške kampanje, zasnovane na zelo elegantni predstavitvi produktov. Njegovi izdelki so bili objavljeni ob takrat revolucionarnih frazah v reklamah v vseh vodilnih revijah in časopisih. Na slikah so na avtomobilskih delih prevladovale črne barve, zaključki cevi pa so bili obrobljeni s kromom. Cena je bila več kot enkrat višja od konkurence. Mnogi so na začetku dvomili v uspeh, a so jim prodajni rezultati zaprli usta.

Prvih 50 dušilcev so izdelali za predelavo fiata topolino. Vrhunec slave je sledil konec petdesetih let prejšnjega stoletja, ki se je nadaljevala globoko v šestdeseta leta. Carlo Abarth je s svojimi inovativnimi idejami in delom odprl novo ero v avtoindustriji in je zaradi številnih zmag in rekordov v raznih avtomobilskih dirkah še danes z zlatimi črkami zapisan v zgodovino avtomobilizma.

Leta 1956 je s fiatom abarth 750 z Bertonovo karoserijo postavil vrsto hitrostnih rekordov: 18. junija je v Monzi postavil takratni rekord po številu prevoženih kilometrov v enem dnevu. Teh se je v 24 urah ob povprečni hitrosti 155 km/h nabralo natančno 3743. Deset dni pozneje je od 27. do 29. junija na isti stezi zrušil niz drugih rekordov: na 5000, 10.000 km in na 5000 milj. Pred njim niso bili varni niti rekordi v vožnji na 48 in 72 ur. Sledil je mednarodni uspeh. 21. julija istega leta je specializirana nemška avtomobilistična revija Auto Motor und Sport naslovnico 15. izdaje posvetila abarthu 750. Isti avtomobil je bilo mogoče kupiti z dvema zagatovima karoserijama: fiat abarth 750 zagato (1956) in fiat abarth 750 GT zagato (1956).

Slika

Na 24. izvedbi legendarne dirke Mille Miglia je bilo na startu razreda 750 kar 20 avtomobilov z abarthovim znakom, 16 od njih jih je končalo dirko. Dober glas je segel vse do Amerike. Franklin Delano Roosevelt ml., sin nekdanjega ameriškega predsednika, se je osebno napotil v Italijo, kjer se je dogovoril za ekskluzivne pravice pri uvozu Abarthovih avtomobilov.

Svoje "remek" delo je Abarth naredil leta 1958. S predelavo fiata 500 je naredil malega mestnega dirkača. Istega leta je partnerstvo s Fiatom stopilo še korak naprej. Fiat je Abarthu za vsako zmago ali nov rekord s predelanim Fiatovim avtomobilom obljubil bogato finančno nagrado. Prav ta dogovor je v naslednjih letih tvoril zagon v neverjetnem nizu uspehov z vozili abarth. Zrušili so 10 svetovnih rekordov, 133 mednarodnih, zmagali na več kot 10.000 najrazličnejših tekmovanjih. Tako je rasla tudi legenda o škorpijonu. Šestdeseta leta so bila zlata leta. Ime Abarth je postalo sinonim za hitrost, pomembnost in predelave. Seznam avtomobilov, ki so jih predelali, je dolg. Od modela 850 TC, ki je zmagoval na vseh velikih evropskih dirkališčih, vključno z Nürburgringom, pa vse do fiata abartha 1000 saloon in 2300 S, ki so na dirkališču v Monzi kljub slabemu vremenu postavljali navdušujoče rekorde.

Carlo Abarth je leta 1965 tudi sam želel postaviti katerega od rekordov. 20. oktobra je v Monzi postavil rekord v pospeševanju na četrt milje (predhodnica današnjega 402 street racea) in na 500 metrov v fiatu abarthu 1000 monoposto record, razreda G, ki je razvil 77 kW/105 KM, da bi že naslednji teden postavil nove rekorde, vendar v višjem E-razredu, ki ga je poganjal 2-litrski motor. Z zadnjim dogodkom je povezana tudi anekdota, da je takrat 57-letni Carlo moral izgubiti kar 30 kilogramov, da je lahko zlezel v zelo ozek kokpit svojih avtomobilov.

Leta 1971 je Abarth postal del Fiat Auta, zadnji avtomobil, pri razvoju katerega je Carlo Abarth dejavno sodeloval, pa je bil A112 abarth. V osemdesetih letih se je zgodba o Abarthu nadaljevala z modelom 131 abarth, s katerim je Walter Röhrl zmagal na svetovnem prvenstvu v reliju leta 1980. Carlo Abarth je umrl 24. oktobra leta 1979, v času njegovega znaka v horoskopu in na avtomobilih - Škorpijona.

(vir: http://www.zurnal24.si/abarth-fiat500-s ... ende/43769)

_________________
Včeraj Fiat, danes Fiat, jutri Fiat - Fiat za vedno!!!!!


Na vrh
 Profil Facebook  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 04 Okt 2008 20:31 
Odsoten
Crazy Driver

Starost: 37
Prispevkov: 1020
Kraj: Nova Gorica
Nevem pa kaj ima tisti zadnji posnetek unega belega puntota u vezi z abarth?vem da je iz enega italianskega foruma tist avtko, ko kaze kako predeluje odbijace,... :neodločn:


Na vrh
 Profil  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 04 Okt 2008 22:00 
Odsoten
Član UO kluba
Član UO kluba
Uporabniški avatar

Starost: 43
Prispevkov: 13082
Kraj: Ljubljana
Ne nima veze z Abarthom :074.gif: , te pa imajo







in še nekaj novejšega


_________________
Včeraj Fiat, danes Fiat, jutri Fiat - Fiat za vedno!!!!!


Na vrh
 Profil Facebook  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 04 Okt 2008 22:12 
Odsoten
clean,podn,rob,DOJČE ®
Uporabniški avatar

Starost: 31
Prispevkov: 3723
Kraj: vrhnika
Slika

nalagam slike ki sem jih poslikal

_________________
Nedaj boze rata i Fiata! Enkrat Fiat, nikoli več Fiat!!!


Na vrh
 Profil  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 04 Okt 2008 22:29 
Odsoten
clean,podn,rob,DOJČE ®
Uporabniški avatar

Starost: 31
Prispevkov: 3723
Kraj: vrhnika
ekola so iz muzeja abarth (takrt se neotprtega)

SlikaSlikaSlikaSlika

SlikaSlikaSlikaSlika

SlikaSlikaSlikaSlika

SlikaSlikaSlikaSlika

SlikaSlikaSlika

SlikaSlika

_________________
Nedaj boze rata i Fiata! Enkrat Fiat, nikoli več Fiat!!!


Na vrh
 Profil  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 05 Okt 2008 09:23 
Odsoten
Član UO kluba
Član UO kluba
Uporabniški avatar

Starost: 43
Prispevkov: 13082
Kraj: Ljubljana
Res lepo, ko vidim pa A112 se mi pa orosijo oči :huh:

_________________
Včeraj Fiat, danes Fiat, jutri Fiat - Fiat za vedno!!!!!


Na vrh
 Profil Facebook  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 05 Okt 2008 16:17 
Odsoten
forum moj dom
forum moj dom
Uporabniški avatar

Starost: 40
Prispevkov: 2018
Morali bi bit v Buzetu na dirki kak teden nazaj - je bilo kar konkretno stevilo Abarthov (112ka, par 1000-TC, 850-TC, ene par Ritmov...)


LpF


Na vrh
 Profil  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 03 Maj 2009 11:01 
Odsoten
Član UO kluba
Član UO kluba
Uporabniški avatar

Starost: 43
Prispevkov: 13082
Kraj: Ljubljana

_________________
Včeraj Fiat, danes Fiat, jutri Fiat - Fiat za vedno!!!!!


Na vrh
 Profil Facebook  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 25 Avg 2009 11:00 
Odsoten
Član UO kluba
Član UO kluba
Uporabniški avatar

Starost: 43
Prispevkov: 13082
Kraj: Ljubljana
Nabriti fičo

Ko je bil leta 1956 predstavljen fiat 600, prvi pravi italijanski sodobni avtomobilček po "drugi vojni", je italijanski avtomobilski konstruktor avstrijskega rodu Karl Abarth izkoristil priložnost.

Slika

Abarth je namreč do tedaj imel v programu svoje tovarne pravo modno revijo karoserij italijanskih oblikovalcev, saj so zanj delali prav vsi od Allemana do Zagata. Za torinski avtomobilski salon 1956 je pripravil šest svetlo sivih primerkov fiata 600 berlinette. Opremil jih je z motorjem abarth 750, ki je s svojimi zmogljivostmi kmalu zaslovel po vsej Italiji. Fiatovemu 600-kubičnemu 22-konjskemu (16,5 kW) izvirniku je namreč delovno prostornino povečal na 747 ccm, moč pa na 38,5 kW (51,5 KM).

Slika
Z Abarthovim priborom predelani fiati 600 so se dobro znašli na evropskih dirkališčih

Slika
Abarth je na osnovi fiata 600 izdelal tudi nekaj namenskih avtomobilov. Takšen je bil tudi abarth 750 z aerodinamično aluminijasto karoserijo, ki jo je leta 1956 oblikoval Bertone, izboljšal pa je kar dvajset avtomobilskih rekordov

Povpraševanje po predelanem fiatu 600 je bilo tako veliko, da Abarthova tovarna ni mogla zadostiti povpraševanju. Namesto, da bi povečal število delavcev, ki so bili prezaposleni s proizvodnjo izpušnih sistemov, je izboljšave fiata 600 raje ponudil v paketu "kit". Abarthi 750 so zato v svoji zares imenitni dirkalni karieri imeli veliko zelo različnih podob, saj so bile nadgradnje serijskega fiata 600 z Abarthovim kompletom zelo odvisne od posameznih mehanikov.

Slika
Na prelazu Bayard v Franciji leta 1965

Slika
Zadnji pri Abarthu predelani fiat 600 je nosil oznako 850 TC

Nekaj primerkov so predelali tudi v Abarthovi tovarni. Zanje so bili značilni okrepljena prednja listna vzmet, večji zadnji listni vzmeti, kolutne prednje zavore, dodatni hladilnik, možnost odprtega pokrova motornega prostora, poseben trikraki volanski obroč in Amadorijeva ali Campagnolova platišča. Leta 1960 je uspešni trik ponovil še s fiatom 600D, ki mu je izvirno delovno prostornino povečal na 767 ccm in dodal veliko svojih delov. Zadnja inkarnacija tega motorja je imela delovno prostornino kar 847 ccm in nosila oznako 850 TC (turismo competizione). Na podoben način je pozneje predelal tudi fiat 500.

Slika
Abarth je na podoben način predelal tudi fiat 500

(vir: http://www.siol.net/avtomoto/zgodovina/ ... _fico.aspx)

:039.gif: :038.gif: :039.gif: :039.gif: :038.gif: :039.gif: :038.gif: :039.gif: :038.gif: :039.gif: :038.gif:

_________________
Včeraj Fiat, danes Fiat, jutri Fiat - Fiat za vedno!!!!!


Na vrh
 Profil Facebook  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 21 Okt 2009 09:27 
Odsoten
Član UO kluba
Član UO kluba
Uporabniški avatar

Starost: 43
Prispevkov: 13082
Kraj: Ljubljana



_________________
Včeraj Fiat, danes Fiat, jutri Fiat - Fiat za vedno!!!!!


Na vrh
 Profil Facebook  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 20 Jun 2010 10:46 
Odsoten
Član UO kluba
Član UO kluba
Uporabniški avatar

Starost: 43
Prispevkov: 13082
Kraj: Ljubljana



_________________
Včeraj Fiat, danes Fiat, jutri Fiat - Fiat za vedno!!!!!


Na vrh
 Profil Facebook  
 
 Naslov prispevka: Re: 100 let rojstva Karla Abartha (1908 - 1979)
OdgovorObjavljeno: 02 Nov 2011 19:45 
Odsoten
Član UO kluba
Član UO kluba
Uporabniški avatar

Starost: 43
Prispevkov: 13082
Kraj: Ljubljana

_________________
Včeraj Fiat, danes Fiat, jutri Fiat - Fiat za vedno!!!!!


Na vrh
 Profil Facebook  
 
 Naslov prispevka: Re: 100 let rojstva Karla Abartha (1908 - 1979)
OdgovorObjavljeno: 12 Mar 2012 08:07 
Odsoten
Član UO kluba
Član UO kluba
Uporabniški avatar

Starost: 43
Prispevkov: 13082
Kraj: Ljubljana

_________________
Včeraj Fiat, danes Fiat, jutri Fiat - Fiat za vedno!!!!!


Na vrh
 Profil Facebook  
 
 Naslov prispevka: Re: 100 let rojstva Karla Abartha (1908 - 1979)
OdgovorObjavljeno: 08 Mar 2014 13:03 
Odsoten
Član UO kluba
Član UO kluba
Uporabniški avatar

Starost: 43
Prispevkov: 13082
Kraj: Ljubljana

_________________
Včeraj Fiat, danes Fiat, jutri Fiat - Fiat za vedno!!!!!


Na vrh
 Profil Facebook  
 
 Naslov prispevka: Re: 100 let rojstva Karla Abartha (1908 - 1979)
OdgovorObjavljeno: 01 Jun 2014 21:44 
Odsoten
Član UO kluba
Član UO kluba
Uporabniški avatar

Starost: 43
Prispevkov: 13082
Kraj: Ljubljana

_________________
Včeraj Fiat, danes Fiat, jutri Fiat - Fiat za vedno!!!!!


Na vrh
 Profil Facebook  
 
 Naslov prispevka: Re: 100 let rojstva Karla Abartha (1908 - 1979)
OdgovorObjavljeno: 08 Sep 2014 14:44 
Odsoten
Član UO kluba
Član UO kluba
Uporabniški avatar

Starost: 43
Prispevkov: 13082
Kraj: Ljubljana

_________________
Včeraj Fiat, danes Fiat, jutri Fiat - Fiat za vedno!!!!!


Na vrh
 Profil Facebook  
 
 Naslov prispevka: Re: 100 let rojstva Karla Abartha (1908 - 1979)
OdgovorObjavljeno: 25 Sep 2014 19:40 
Odsoten
Član UO kluba
Član UO kluba
Uporabniški avatar

Starost: 43
Prispevkov: 13082
Kraj: Ljubljana

_________________
Včeraj Fiat, danes Fiat, jutri Fiat - Fiat za vedno!!!!!


Na vrh
 Profil Facebook  
 
Prikaži prispevke prejšnjih:  Razvrsti po  
Napiši novo temo Odgovori na temo  [ 67 prispevkov ]  Pojdi na stran 1, 2, 3, 4  Naslednja

Vsi časi so UTC + 1 ura [ DST ]


Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 0 gostov


Ne morete pisati prispevkov v temi
Ne morete odgovarjati na teme v forumu
Ne morete urejati prispevkov v temi
Ne morete brisati vaših prispevkov forumu

Išči za:
Pojdi na:  
cron
Powered by phpBB © 2000, 2002, 2005, 2007 phpBB Group
Template made by DEVPPL Flash Games